Komaj sva se spoznala,

že sva oba priznala,

da sva kot jeklo in magnet.

Ne bi ušla usodi,

ki naju skupaj vodi,

niti na kakšen drug planet.

Ti zvezda si danica,

druga si polovica,

ki mi je vedno manjkala.

Ker sva sorodni duši,

tudi če svet se ruši,

nisva prav nič odlašala:

NA SKEDNJU VSO NOČ SVA SE ŠLA,

DIGIDI, DIGIDA, DIGIDA.

VEČKRAT PONAVLJALA SVA,

DIGIDI, DIGIDA, DIGIDI DIGIDA, PA SPET

REKLA SI, DA BI SE ŠLA,

DIGIDI, DIGIDA, DIGIDA.

PA SVA ZASPALA OBA,

DIGIDI, DIGIDA, DIGIDI, DIGIDA,

DIGIDA.

Zdaj sva že upeljana,

vsem kakor par poznana,

dolgčas pa nama skupaj ni.

Peš greva z veselice,

do najine vasice,

spet prva noč se ponovi.