Sled zrelih let videl sem

zjutraj v zrcalu,

sive pramene v laseh,

truden nasmeh.

Pa sem v trenutku spoznal,

da bo prekmalu

čas za slovo

in za zadnji pozdrav!

Kdo bo sadove požel,

kdo v njih užival,

srečen ustvarjal tako

kot sem jaz sam?

Sin je od doma odšel

jaz pa sem upal

da vrne se,

da ne čakam zaman!

OJ, ZEMLJICA, KDO POSKRBEL BO ZA TE

IN SKLANJAL SE K TEBI VSAK DAN KAKOR JAZ,

SPOČILA SE BOŠ, SAJ MORDA PRIDE ČAS

ZA MLADE IN PRIDNE ROKE!